Parkirna stiska ni le ljubljanski problem – ponekod so našli rešitve

Verjetno je že vsak kdaj izkusil frustracijo ob iskanju praznega parkirnega mesta. Ta je še toliko hujša, ko se pripeljemo domov po dolgem dnevu, vse, kar si želimo, pa je, da bi bili čim prej skozi vhodna vrata in v zavetju toplega doma – a parkirnega mesta tudi po več odpeljanih krogih po naselju ne najdemo.

V zadnjem času je teh zgodb vse več. Že dlje časa spremljamo sago prebivalcev Štepanjskega naselja, ko se je v Ljubljani spremenil parkirni režim, s tem pa je tudi parkiranje v nekaterih soseskah, kjer je bilo doslej brezplačno, postalo plačljivo. Stanovalci Štepanjskega naselja so si lahko priskrbeli dovolilnico, za tiste, ki je niso imeli, pa ni milosti – mestni redarji pišejo kazni, pajki odvažajo nepravilno parkirane avtomobile.

A kot je slikovito ponazoril eden izmed stanovalcev za N1: "Ne moreš v litrsko steklenico zliti litra in pol vode." Parkirnih mest za veliko število avtomobilov, ki jih imamo danes, preprosto ni dovolj.

Težave se pojavljajo tudi v štajerski prestolnici. Parkirnih mest namreč zmanjkuje za zaposlene v UKC Maribor, posledično pa nekateri med njimi v vrsti za parkirne kartice, ki se sprostijo enkrat tedensko, stojijo tudi sredi noči. Tu je tudi novonastala stiska prebivalcev mestne četrti Nova vas, saj je moralo občinsko podjetje zapreti dotrajano garažno hišo, nevarno za uporabo. Tako so okoliški prebivalci čez noč ostali brez več kot 100 parkirnih mest.

Izkoristiti je treba obstoječi fond parkirišč

Še zdaleč pa o pomanjkanju parkirnih mest ne moremo govoriti le v večjih slovenskih mestih. "Noben blok verjetno nima dovolj parkirnih mest. Ker kaj sploh pomeni dovolj parkirnih mest? Verjetno si to predstavljamo tako, da bomo v vsakem delu dneva našli prosto mesto tik pred blokom, kar je praktično nemogoče," pove sogovornica urbanistka Anja Slapničar z Inštituta za politike prostora.

V okolici blokov se sicer vedno najdejo parkirna mesta, ki so prazna, pa naj gre za parkirišča pred občino ali pa pred trgovskimi centri – a dostop do teh je večkrat omejen. Slapničar pri tem poudarja, da je prva in najboljša rešitev pri pomanjkanju parkirnih mest za stanovalce to, da poiščemo že obstoječa parkirišča, ki bi jih lahko čez dan uporabljali na več različnih načinov.

"Zelo pogosto je v radiju treh, petih minut na voljo nekaj parkirnih mest, ki jih lahko izkoristimo, saj različni uporabniki parkirajo ob različnih časih. Stranke trgovin parkirajo v času delovnih ur, stanovalci pa v večini primerov parkirišče potrebujejo zvečer in ponoči. Spodbujamo torej skupno upravljanje parkirišč, primere, ko se na enem parkirnem mestu čez dan izmenja več različnih uporabnikov," rešitev oriše sogovornica.

Preden torej začnemo razmišljati o novi infrastrukturi, izkoristimo možnosti, ki jih že imamo. "Dogovor o upravljanju se doseže hitreje in veliko ceneje, kot pa če bi se gradila dodatna parkirišča ali celo garažne hiše," ob tem doda Slapničar. Prav tako pri načrtovanju nove infrastrukture pogosto pozabimo na to, kako pomembna je zelenica okoli bloka ali pogled na drevesa. "Zavemo se šele, ko vidimo, kako vroče je, ko tistega velikega drevesa pred blokom ni več," izpostavi.

Burni odzivi na spremembe normalni, ključ v komunikaciji

Ko se občina odloči za spremembo parkirnega režima in omejitve parkiranja (na primer na način eno gospodinjstvo = ena dovolilnica), kot se je to zgodilo v Štepanjskem naselju, to skoraj zagotovo vodi v burne odzive vsaj dela prebivalstva. To je normalno, pravi Slapničar, saj se ljudje ob spremembah pogosto počutimo ogrožene.

"Pomembna je komunikacija – zakaj spremembe, zakaj so dobre, kakšne so prednosti, da sprememba ni nujno slaba," poudari.

Ključno pa je prebivalce opremiti s podatki in rešitvami, jim povedati, da imajo na primer tri minute stran na voljo parkirna mesta. Da pa se poišče ta rešitev, je seveda zelo pomemben angažma lokalne skupnosti in občine, ki spremembe uvaja.

Volk sit, koza cela

Zelo dobra primera iz prakse, pri katerih govorimo o skupnem upravljanju parkirišč in izkoriščanju že obstoječega fonda, sta Tržič in Sežana. Pri obeh gre za sodelovanje med občino in trgovcem ter za situacijo, ki bi jo lahko označili za "volk sit, koza cela".

Podžupanja Tržiča Meta Gaberc je pojasnila, da se je pri njih težava pojavljala v njihovem največjem blokovskem naselju Bistrica, ki je bilo zgrajeno v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. "Seveda takrat ni bilo predvidenih toliko parkirišč, kot je danes avtomobilov," oriše problem praktično vseh večjih stanovanjskih naselij pri nas.

V bližini naselja je trgovina Lidl, a je trgovsko podjetje lani spomladi začelo razmišljati o tem, da bi uvedli plačljivo parkiranje in postavili zapornice. "Ko se je trgovina gradila, so zemljo odkupili od občine, in od takrat velja dogovor, da je cesta namenjena tudi uporabnikom drugih lokalov in parkirišč, zato se je ne sme zapirati. Imeli smo ta vzvod, zato smo lahko, po domače rečeno, bolj udarili po mizi," je podžupanja orisala situacijo.

A kot pravi, so na občini razumeli tudi situacijo trgovca, ki je imel velike težave s tem, da je parkirišče pred trgovino postalo neuradni park and ride (parkiraj in prestopi) za ljudi, ki so se za cel dan odpravili v službo v drugo mesto. Zato so se v Lidlu odločili, da bodo – ker zapornic niso smeli postaviti – nadzor nad parkiranjem izvajali s kamerami, torej s preverjanjem registrskih tablic.

"Še enkrat smo jih povabili na sestanek – vedno so se odzvali našim vabilom. Razumeli smo, zakaj morajo uvesti nadzor, prosili pa smo jih samo, naj omogočajo parkiranje prebivalcem izven delovnega časa trgovine, torej ponoči, ob nedeljah in praznikih. Naši prošnji so ugodili," je pojasnila Gaberc, ki poudarja, da so na občini trgovcu zelo hvaležni. Kot meni, gre za lep primer tega, kako pomemben je pogovor in predvsem to, da si obe strani prisluhneta.

Trgovec parkirna mesta, občina redarje

V Sežani so medtem prebivalci zaradi pomanjkanja parkirišč množično puščali avte na parkirišču tamkajšnjega Spara. Kot so za portal Regional Obala pojasnili na občini, sta stanovanjska bloka v bližini trgovine brez lastnega parkirišča, zato so se ti stanovalci znašli drugače.

Zaradi pomanjkanja parkirnih mest za stranke, ki je nastalo kot posledica parkiranja stanovalcev, se je trgovec obrnil na občino in jih prosil za pomoč občinskega redarstva pri nadzoru parkirišča, kjer je brezplačno parkiranje med 7. in 22. uro od ponedeljka do sobote omejeno na dve uri. Trgovec je "v zameno" zagotovil 30 parkirnih mest za neomejeno časovno parkiranje.

"Temu bi lahko rekli 'win-win' situacija, res gre za dobro prakso," o obeh primerih meni tudi urbanistka Slapničar.